Fosili

Samo fosil je ostal

od bosopetih sanj,

ki so po dvorišču

dvigale prah.

In doma obute v copate,

zaradi mrzlih tal,

v stoletnem dvorcu

preganjale strah.

Samo fosil.

Neprecenljiv spomin

na porezane podplate,

obtolčene palce

in lahno pernico za lahko noč.

Ko so duhovi se lovili,

v stoletnem dvorcu,

zaprepadeni nad vso resnico,

jo podili,

kot lajajočo lisico

bežečo jokajoč.

Samo fosil.

Skrbno očiščen in

pospravljen v vitrino

moje hiše,

nove, prenovljene,

kjer stojijo

tisočere niše

za vse fosile pozlačene.

Misliš, da je vse breme, pa ni. Le očistiti je treba navidezno slabe izkušnje. Fajn zdrgniti. Včasih to pošteno boli. Ne vem več, v kateri knjigi sem prebrala: "Obžalovati pomeni ne videti priložnosti, ki ti jo je dalo življenje." (mislim, da sem prav napisala).  Marsikdo se ne strinja s to mislijo, meni pa je všeč.