nedelja, 08. februar 2015

Slovar z napako


Ni več štela
ovinkov okoli resnic,
žepkov zamolčanih skrivnosti
v katerih se je sušila bližina.
Izmišljarij,
hlapljivih kot ceneni osvežilci zraka.

Mislil je,
da z vračanjem ne veča razdalje.

Ni več izgovarjala vprašanj,
ki so se valjala za stisnjenimi ustnicami,
plezala do oči
in občasno primezela na rob trepalnic.
Umikala je obraz,
da jih ne bi opazil.
Preveč je bolela odsotnost prostora
med njegovimi rokami
in nežnost besed,
ki so v slovarju dvojine
zaman iskale iskrenost.



Pred časom sem prebrala članek ob izdaji knjige Sebastiana Horvata Ljubezen ali današnja farsa. Dal mi je misliti. Zelo. Ne morem reči, ali se z njim strinjam ali ne. Da bi dobila jasnejšo sliko, bi morala prebrati celo knjigo, nekaj stavkov iz knjige pa težko pove o popolni vsebini. Ampak ... da gre pri seksu zgolj za zadovoljevanje le fiziološke potrebe (kot potreba po vodi, hrani, spanju ...) in da seks s tretjo osebo ni varanje, mi, zaenkrat, ne gre v glavo. Ali v srce :) Včasih gre res le za fizično potrebo, vedno pa ne, saj spolni odnos doživljaš lahko na toliko nivojih, kot prehranjevanje in pitje in spanje ne. Jaz se še nikoli nisem od užitka naježila pri hrani ... ali pijači ... ali spanju. Nikoli tudi ne dajem dodatne čustvene, duševne energije pri dvigovanju žlice ali kozarca. Saj tudi pri spolnosti ne vedno, toda večinoma pa ja. In če sta dva res povezana, se to dogaja pogosto. Kaj pa takrat, ko nastanejo razlike v potrebah? Če gre res za partnerstvo, ali ni smisel ravno v tem, da se stvari razrešijo, da se vpraša, zakaj partnerju ni več toliko do tega, da  postane drug nezadovoljen na tem področju in se poišče rešitev ugodno za oba? Najlažje je oditi drugam potešiti potrebe, najbolj dražljivo, vendar mislim, da s tem odide tudi druge vrste energija. Mogoče sam seks res ni varanje, toda ali res vedno ostane le pri tem? In če je to pogosto, zakaj preprosto nezadovoljena osebe ne odide? Samsko življenje se ne da živeti v dvoje, razen seveda, če se oba ne strinjata s takim načinom življenja. Sicer pa ... tako kot se lahko tolažiš s hrano in pijačo in zlorabljaš te potrebe, se vse to zgodi tudi pri seksu. Ha, zdaj pa verjetno že pretiravam :) Vseeno pa mislim, da ni tako enostavno. Kako gledaš na tako varanje je odvisno tudi od tega, na kateri strani si.

Spomnim se, da sem že dolgo nazaj, ko je bil moj otrok star le 6 let, skupaj z njim slučajno gledala film Prestol morske deklice. V filmu je poročena žena imela krajše ljubezensko razmerje z drugim moškim. Moj otrok to gleda in reče: "Kaj bo pa njen mož rekel?" Midva s partnerjem nisva poročena, živiva skupaj že 25 let, o zvestobi se s 6-letnikom nisva nikoli pogovarjala. Vprašujem se, od kje njemu to prepričanje, da to ni v redu?

Skratka, veliko moram še predelati, tudi knjigo :) in se izogniti obsojanju enih in drugih. Vsak zase najbolj ve, zakaj to počne in drugi zakaj to tolerira. Razlogi pa so najbolj pomembni le za vpletene :) 
Dokler imaš razloge, da raseš in napreduješ imajo stvari smisel, ko tega ni več, greš drugam. Za vedno ...

Aleksander Dumas:
"Verige zakona so tako težke, da sta potrebna dva človeka, da jih nosita. Včasih celo trije." :)

Richard Bach, Most preko večnosti:
"Po mojem mnenju smo tu zato, da izražamo ljubezen. Milijon različnih preizkusov, da jo pokažemo, še milijon, ko nam ne uspe, še milijon, ko nam uspe. In nikjer ni več preizkusov, sleherno minuto slehernega dne, kot v dolgoletnem, intimnem vsakodnevnem življenju z drugo dušo."