sobota, 12. marec 2011

Bila sem doma

Ura premakne kazalce nazaj
z veliko brzino,
ko grem v kraj dvorišča
otroškega smeha in joka.
In iščem copate s cofi
in iščem mleko in kruh
v pikasti skodelici
in najlepše kamne domačega potoka.
In iščem njen rokav
in v njem robec
za moje solze in smrkav nos
in iščem noge njegove,
da se jih oklenem
in zaplešem z njim,
kot v pesmi Črni kos.
Takrat me zeblo je preveč,
bilo preveč samote,
takrat borilo se preveč,
bilo preveč gluhote.
Zdaj zgubana roka
 ponudi objem.
Zdaj počeni glas
 nič več ni nem.
In njuna kava,
tako lepo, lepo diši,
globoko vame,
vse razume,
vse oprosti.

1 komentar:

  1. O prov vživela sm se v tole pesem. Všečno :)

    OdgovoriIzbriši