ponedeljek, 24. oktober 2016

Solo rojstva

Prenehala je z glodanjem
in skrivanjem okostnjakov
v predalih s spodnjim perilom.
S podtikanjem v krematorij
upepeljuje slab zadah
neštetokrat prežvečenih
korakov nazaj.

Razpihala je pepel
s partitur Labodjega jezera.
Njihov zven
je nadišavil vdihe,
umil krmežljave gibe
porodne posteljice,
da je sprostila korak
in zaplesala.





Tako! Spet sem tu s svojimi pesmimi, fotografijami, prebranimi knjigami. Pred kratkim sem namreč prebrala knjigo Elizabeth Gilbert Velika čarovnija, ki mi je dala ponoven zagon. V letošnjem šolskem letu, po dveh letih nisem več organizacijska vodja v paviljonu. To delo mi je vzelo precej časa, predvsem pa energije, saj je bilo veliko odsotnosti delavcev. Čutila sem preveč odgovornosti za stvari, na katere nisem mogla vplivati. Zdaj grem naprej! Vzela si bom več časa za organizacijo SVOJEGA vsakdanjika, kar trenutno potrebujem najbolj. Hočem početi več stvari, ki me veselijo, mi dajo zadovoljstvo, me napolnijo s posebno energijo, da začutim, da je vse tako, kot mora biti. Če bom že šla na računalnik, na splet, naj ob tem vsaj kaj ustvarim.

Elif Shafak, Štirideset pravil ljubezni:
Nikoli ni prepozno, da se vprašaš: "Ali sem pripravljen spremeniti življenje, ki ga živim? Sem se pripravljen spremeniti od znotraj? Če je en sam dan v tvojem življenju enak prejšnjemu, je to škoda. V vsakem trenutku in z vsakim novim vdihom bi moral biti človek nov, in znova nov. Samo en način je, da se rodimo v novo življenje: da umremo pred smrtjo."

Ni komentarjev:

Objavite komentar