sreda, 25. september 2013

Samo tekla sem

Prah se z razvlečenimi rokami
drži za pete,
zakriva spačene vprašaje,
ki se z zarjavelo kljukico,
obešajo na vrv za perilo.
Moje telo je prerešetano
od pogledov kiklopov,
ki gledajo za mano.
Iz lukenj mezijo besede,
neizgovorjene,
zapakirane v kuverti,
s pravimi naslovi
za pretekli čas.

Sklenem krog.
Vprašaji so se posušili,
kiklopi še stojijo v preži.
Zanimivo,
ko jih gledam v zadnjo plat,
so čisto drugačni.


Rada tečem. Včasih me kdo vpraša zakaj, ali bi rada shujšala. Ne, ne tečem zaradi tega. Všeč mi je namreč, da sem v formi, da nisem zadihana, ko pritečem na vrh precej strmih stopnic v vrtcu, da se brez težav podim za otroki na igrišču, da se premikam lahkotno.Če redno tečem in telovadim, me nič ne boli, telo funkcionira dobro. 
Največkrat tečem, ko sem preprosto v redu. Toda tečem tudi, ko sem tečna, ko sem žalostna ( takrat je najtežje ), ko imam glavo polno pink ponk žogic, ki se odbijajo na vse strani, ko imam glavo polno vprašajev ... Na začetku sem kot marioneta, okorna, trda, s tekom pa se stvari sestavijo, otresem se vrvic, zaflajštram žulje in letim. Edino takrat sem si všeč prešvicana.

Vladislav Bajec, Knjiga o bambusu:
"Smisel ponovnega osredotočenja ni to, da problem izgine. Od njega je treba oditi daleč, vendar se je treba tudi vrniti. S tem se naredi cel krog in se spet pride na isto mesto, vendar z drugim videnjem istega predmeta."

4 komentarji:

  1. Pridna, jaz postajam vedno bolj lena :)

    Lp, Lea

    OdgovoriIzbriši
  2. Tečem brez hitenja,za sprostitev in zase.Evelina naj vam bo tek še naprej v veselje.
    lp

    OdgovoriIzbriši
  3. Lea, najtežje se je spraviti v gibanje. Ko se odločiš, preprosto greš :) So pa dnevi, ko tudi mene premaga lenoba :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Jelka, hvala za lepe želje in za obisk na mojem blogu.

    OdgovoriIzbriši