Predstava

V krčih so se premikale

tektonske plošče moje duše.

Spreminjale popkrajino potovanja.

Nastajale so nove gore,

nastajala so nova brezna 

in v ugaslih ognjenikih

kristalno čista jezera.

Lovila sem roke angelov,

da so me dvignili do zvezde repatice.

Za mano so ostajale

zdrobljene skale

zgrešenih spoznanj.

Vzela sem jih v roke.

Žonglirala.

In uživala v predstavi upanja!

Sprašujem se: je res ves problem le v organizaciji, pravzaprav neorganizaciji? Organiziranost dneva. Načrtovanje vseh dejavnosti. Načrtovanje globjih v(z)dihov, tako za premor in stik s sabo. Sem prav izbrala prioritete za to obdobje? 

Mitch Albom: PET LJUDI, KI JIH SREČAŠ V NEBESIH

"Vsi se kdaj žrtvujemo. Žrtvovanje je del življenja. To mora biti. To ni nekaj, kar bi obžaloval. To je nekaj po čemer naj bi hrepenel. Majhne žrtve, velike žrtve. Mama dela, da gre lahko njen sin v šolo, hčerka se preseli domov, da bi skrbela za svojega bolnega očeta...

Včasih, ko žrtvuješ nekaj dragocenega, nikoli čisto zares ne izgubiš. Samo podaš naprej nekomu drugemu."

Ja, prav sem izbrala. Še vedno je prav!