četrtek, 05. maj 2011

...



Pridi,
pripleši k meni.
Nežno, z mislimi,
kot ples sence na steni.
Objemi moje besede,
vrži jih v veter,
da našel jih boš spet,
ko trkal boš
kot v gozdu detel.
Za spomini,
za dotiki,
globoko v deblu skritimi.
Iz korenin potegnil,
davno zakopane
sokove
in z njimi
zacelil vse rane.

Ni komentarjev:

Objavite komentar