...

Pridi,

pripleši k meni.

Nežno, z mislimi,

kot ples sence na steni.

Objemi moje besede,

vrži jih v veter,

da našel jih boš spet,

ko trkal boš

kot v gozdu detel.

Za spomini,

za dotiki,

globoko v deblu skritimi.

Iz korenin potegnil,

davno zakopane

sokove

in z njimi

zacelil vse rane.