Danes pijem kavo zvečer.
Nočem,
da mi pod kožo mojega pogleda
pobegnejo besede.
Natisniti hočem grafite
na stene maternice,
da mi bodo znana naključja,
ko se bom izgubljala
v preriji življenja.
Da bom vedela,
zakaj odpiram denarnico
in da to niso računi,
ki jih plačujem za druge.
Verjamem v reinkarnacijo. Preprosto zaradi tega, ker mi je nelogično, da bi za učenje tako kompleksne stvari, kot je življenje, imeli le eno priložnost! Verjamem v karmo. Zato, ker ne verjamem v cerkveni pekel ampak v "palico, ki ima dva konca" in v to, da "se vse vrača". Verjamem, da sem tudi sama prizadajala bolečino drugim, v tem življenju ali kdaj prej, mogoče samo zaradi prepričanja v svoj prav, ki ni bil prav. Verjamem, da ima vse svoj smisel, da ni naključij, da se rodimo z načrtom, ki je pomemben za nas in za druge.Včasih je tako zelooooo težko in tisti trenutek ne vidim odgovorov in se mi res zdi, da plačujem račune drugih. Toda navsezadnje odgovori pridejo, le spraševat je treba in prisluhniti.
Malo Morgan je v knjigi Imenovali so jo dvoje src zapisala:
"Vse v Enosti ima svoj namen. Ni nesreč, kapric ali iztirjenosti. So le stvari, ki jih ljudje ne razumemo. Ljudje ne bi mogli obstajati, če bi uničili vse, kar jim je neprijetno. Treba je razumeti."
Ni komentarjev:
Objavite komentar