Sem sedela v naročju življenja
in skušala prisluhniti
njegovemu šepetanju, razkrivanju skrivnosti,
petju veselja.
Sem sedela v njegovem naročju
in čakala, čakala,
da iztegne roko,
obriše solze, podari spoznanja.
Sem sedla za njegovo mizo
in pričakovala,
da mi odreže pogačo,
položi jo na krožnik,
me prestavi v palačo.
Toda moja ušesa ne slišijo vedno.
Toda moje oči ne gledajo trezno.
Moje roke ne segajo po žlici,
zaman duša hrepeni
po že pečeni potici.
Imam svoje ideje,
imam svoje recepte
in roke, da gnetejo za življenske neveste.
So sestavine še velikokrat neznane,
a življenje je z naročjem vedno tu
in verjamem,
da navija zame!
Elizabeth Gilbert: JEJ, MOLI, LJUBI
"Seveda, Bog že ve, kaj potrebujem. Vprašanje je, ali to vem jaz? Vreči se pred božje noge v nemočnem obupu je vse lepo in prav, a na koncu je veliko bolj verjetno, da boš iz svoje izkušnje dobil več, če na koncu sam ukrepaš."
Všeč mi je bila ta knjiga. Zelo všeč ....
