Ljubljana obula je
tople copate,
umila zobe
in odšla spat.
Zvezdice hišne
so uspavanke pele,
grad je dvoriščem
šel pravljice brat.
Jaz pa sem tebe
v naročju držala,
se tiho smejala:
"Hvala, ker k nama
prišel si se igrat."
Ko je bil Jakob star 6 let, mi je med tuširanjem rekel:
"Mami, hvala, ker sta mi dovolila, da sem ostal!"
"Kako to misliš, ostal?" sem ga vprašala.
"Tako," je rekel,"da sem se rodil."
"Ja, ampak jaz mislim, da si se tudi ti odločil, da prideš k nama," odvrnem.
"Že, že, toda vidva bi se lahko odločila drugače," mi je z odgovorom vzel sapo.
Vse najboljše Jakob. Pred 10. leti je bil najposebnejši dan v mojem življenju. Upam, da sem ti in ti še bom znala dati prave stvari, predvsem pa ti stati ob strani na pravi način.