ponedeljek, 29. julij 2013

Vzorec na zidu


Z zavezanimi očmi
se misli prerivajo
v dolgi koloni.
Rade bi dosegle
izgovorjene besede
z ostrimi robovi.
Zaman.

Vztrajaj!
Ostani moje ogledalo
in me ti nauči
ujeti odsev svetlobe zvezd
nočnega neba.
Naj pustim pri miru
tvoje zajčke na steni,
saj že zdaj rišejo
prekrasen vzorec
tudi na mojem zidu življenja.




Včeraj smo preživeli lep dan. Bili smo pri izviru Kamniške bistrice, prijetno hladne s sedmimi stopinjami (približno:). Jakob je brodil po vodi in našel celo mivko, katero je jemal v roke, jo oblikoval ...
Zvečer je bil zelo zadovoljen in je na vprašanje za kaj je hvaležen v minulem dnevu, odgovoril: "Za občutek mivke na roki." Ostala sem brez besed. Ponovno me je presenetil z razmišljanjem in hvaležnostjo za drobne stvari.
Zdaj so počitnice. Ni hitenja, ni večjih obveznosti, vse je bolj sproščeno, predvsem jaz. Imam veliko potrpljenja in v Jakobu vidim veliko dobrih stvari, ki mi med šolo preprosto uidejo. V tistem času so moje besede  prevečkrat nepremišljene in pregrobe. Velikokrat mi je zvečer, ko gremo spat žal. Predvsem za način, kako kaj povem. Tudi opravičim se. Kljub vsemu pa se ne boji  povedati, kako on vidi mene, svoje mnenje, če rečem ali naredim kaj narobe. Tako je bilo tudi prejšnji teden.
Iz trgovine za male živali sva nesla stvari za morskega prašička in muco - on je nesel vrečo z žagovino. Na poti do avta jo je premetaval  po rokah in ni vedel, kako bi jo dobro prijel. Rekla sem: "Tako dolgo jo boš prekladal, da ti bo padla na tla in se bo še žagovina raztresla." Po kratkem premoru mirno in nič užaljeno odvrne: "Glej, vidiš samo to, kako nerodno nesem, ne pa, da sem sam izbral največji in najtežji izdelek:"
Kolikorat vidim le negativno? Pa ne samo pri njemu, tudi pri drugih stvareh in ljudeh? Včasih mislim, da se dobro zavedam, kaj in kako razmišljam in rečem, tokrat pa mi je dokazal, da to ni res. Še vedno so luknje v zavedanju in največkrat so napolnjene z "nesnago". 

V knjigi Če bi me videla je Cecelia Aherin napisala:
"Otroci so tisti, ki natanko vedo, kaj se dogaja na svetu. Veš, vidijo več kot odrasli, verjamejo v več, so pošteni in ti vedno, vedno povedo, kaj si mislijo o tebi."

4 komentarji:

  1. Včasih bi bilo dobro ponovno postati otrok,
    vsaj toliko, da bi se otresli zavor, ki smo si jih z leti pridobili, in zaradi njih postajamo neiskreni.

    Lp, Lea :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Meni je mogoče lažje, ker delam v vrtcu :) Kot otrok so me včasih prisilili, da nisem povedala resnice, zato laži dobesedno sovražim. Iskrenost mi je velika vrednota in želim, da to ostane tudi pri Jakobu.
      Lep dan Lea.

      Izbriši