Danes sem ...

Danes sem trava,

ki se oblači v sončno glazuro

in sem regratova roža,

ki v razpoki pločnika

opazuje poletje na sprehodu.

Sem mravlja, 

ki dela družbo čebeli

in pes,

ki je ujel žogo v letu.

Sem veter,

ki je prvič nosil mladega vrabca,

sem oblak,

po katerem stopa sonce.

Danes sem senca,

ki pada na klošarja, 

sem zven kovanca,

ki pristane v klobuku uličnega pevca.

Danes sem frekvenca otročkega smeha

in večerni mrak,

ki stopa za parom v hišo.

Sem odprta knjiga

na nočni omarici.

Sem najlepša beseda Visoke pesmi,

ki na rokah melodije nočnega goslača

pada na zemljo,

kjer zraste trava.

 Bilo je poletje. Bile so počitnice. Bila je nedelja. Bila sem Jaz.

Vroče popoldne, ko je po kosilu vse pospravljeno (meni pomembna stvar), ko sedim v senci, pijem kavo in berem dobro knjigo. Dvignem pogled in vse linije so ostre, barve tako izrazite in pod rebri se kotali vriskanje. Ko se zaveš minevanja in se ga ne ustrašiš. Ko se zaveš kroženja, enosti in se čutiš v vsaki stvari in vsako stvar čutiš v sebi. Ko se vse zdi tako, kot mora biti, ko se vse zdi preprosto popolno.

Ha, pa sploh nisem bila na dopustu. Bila sem DOMA.

Zelo rada hodim v knjižnice in knjigarne. Včasih se zgodi, da me knjiga preprosto pokliče. Tako me je tudi knjiga Na kavi z Maksom. Ne hodim v cerkev, ker ne verjamem v institucijo, vendar so v tej drobni knjižici zgodbe, tesno povezane z Bogom in Svetim pismom in zelo so mi všeč. Ja, verjamem v Boga in vidim ga kot nekoga, ki navija zame. V vsakem primeru! In to nedeljo sem to tudi občutila. Bila sem srečna.

Maks Lucado je v tej knjigi zapisal:

"Večni trenutki. Gotovo si jih že izkusil. Vsi smo jih.

• Skupaj s svojim vnukom se na poletni večer gugaš na verandi.
• Njen obraz v soju sveče.
• Svojo dlan položiš v moževo, ko se skupaj sprehodita skozi listje in dihata svež jesenski zrak.
• Poslušaš molitev šestletnega otroka, ko se zahvali za vse, od zlate ribice do babice.

Takšni trenutki so nujni, ker nas opominjajo, da je vse v redu. Kralj še vedno sedi na prestolu in življenje je še vedno vredno, da ga živimo. Večni trenutki nas opominjajo, da je ljubezen še vedno največje bogastvo in da se nam prihodnosti ni treba bati.

Ko boš naslednjič v svojem življenju doživljal trenutek, ki lahko postane večen, se mu prepusti."