Bralec

V meni bije tisoč src

in vedno znova in znova

hlastam za novimi vdihi.

Teža platnic in listov

se spreminja v alkimijo

ki lega med posamezne utripe,

med gube sivih celic,

jih bogati, polni

z novimi vsebinami,

najboljšo govejo juho.

Srkam jo počasi,

prebavljam še počasneje

in na njenih vročih hlapih

se dvigujem

čez tisoče pokrajin,

čez tisoče življenj,

zjočem na tisoče solza,

dokler ne pridem

do konca

in z novo zajemalko

ne začnem znova

in znova

in znova ...

Med temi počitnicami sem prebrala 5 knjig. Vse so mi bile všeč. Za vse sem komaj čakala, da jih vzamem v roke in berem, berem ... Zadnja je bila  knjiga Margaret Mazzantini Novorojen, zgodba o vojni v Sarajevu, ljubezni, usodi, bolestnemu hrepenenju po materinstvu. Ko sem jo odložila sem čutila vibracije po vsem telesu, metuljčke v trebuhu. Počutila sem se kot kalup, ki ga napolniš z vsebino. Dobro vsebino.

Tako name delujejo knjige. Obisk knjižnice je čas samo zame. In moja največja želja je, da bi nekoč imela doma poseben knjižni kotiček - ali bolje kar VELIK KOT - naponjen s knjigami, tistimi posebnimi zame, ki so mi dale več kot le zgodbo. Takšna so moja nebesa ...

Susan Delattre, Susan O¨Halloran: Ženska, ki je našla svoj glas:

"Zgodbe nas kličejo na raven, na katero smo pripravljeni stopiti, in puščajo odprta vrata, če si bomo kdaj zaželeli, da bi vstopili na drugo."