sobota, 31. marec 2012

Ko bi lahko ...

Ko bi lahko
prekvasila pesek
peščene ure.
In čas bi se potopil
v Marianski jarek,
se povzpel
na Mount Everest
in vrgel v obraz vesolju
neskončno dolg dober dan ...










In takšni so moji dnevi, zelo dobri dnevi. Le peska v peščeni uri mi ni uspelo prekvasiti. Dober dan doživljam vsak dan znova v boljši in slabši različici. Še nikoli nisem živela tako lepo, kot te prve mesece v našem novem domu.
Obsijan je s soncem večino dneva in pred hišo cveti magnolija v vsem svojem razkošju. Družbo ji delajo bonsaji in ljudje, ki prihajajo na obisk. In prvič v življenju imam svoj zelenjavni vrtiček in vedno manj časa za računalnik ... In to res ni slabo :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar