Galerija

Ponovno vstopam v prostore

tvoje galerije, Boginja.

Postavila si na ogled

novo postavitev.

Pestre akvarele odtisov

svojih poganjkov in sveže barve las,

prepletene s cvetnimi kitkami.

Glasbo svojega orkestra

veselih kljunčkov in poskočnih krakov.

Za prvim vogalom

so sprehodi čez mavrični tobogan

in spust v skrinjo pod njim,

kjer se škropijo vodne kapljice

smeha in vriska

počitniških otrok.

Z rokavčki ali brez.

Odprte knjige

v senci borovcev ali viseči mreži

pod dvoriščno magnolijo.

Čakajo me portreti tvojih oči

v jantarjevi barvi,

z rumenimi, rjavimi, rdečimi pikicami

v globinah pogleda.

In znova tvoje petje

ob spremljavi

šolskega zvonca in starega klopotca.

Poljubi tvojih ust z okusom mošta.

Vem, tam je tudi herbarij ledenih rož,

črnobele stopinje kraške burje

s korci v naročju.

Med vsem tem

vitrina zame in prazni listi,

da zapišem

poklone in molitev tebi.

Ne, ne rabim večne sreče,

naj večno traja le občutek,

da si jo zaslužim:

brezplačno vstopnico za ogled

in srkanje medičine iz tvojih kozarcev.

 Večino dneva sem preživela v hotelu Mons, kjer sem pomagala pri pripravi Evropske bonsajske konvencije. Kakšna drevesa!! To morate videti! Večkrat je Tomaž rekel, da ob bonsajih intenzivneje doživlja letne čase. In ko jaz v tem času pomislim nanje vidim vse zeleno in sočno in bogato in in ...ne vem, tako zelo posebno! Tako zelo WAW!

Kot je rekel Lao Ce:

"Narava deluje nenamerno in ni pravična. Z vsakim od nas deluje enako in nepristransko."

Res mi je zelo pri srcu!

P.S. Pridite v Mons, res se splača!