Onstran oblakov

Z novo ustno vodico

prežvrkljaj svoja usta, 

zbrusi robove svojih zob.

S pomladnim pihom

oblizni že umazane snežake

- delovna viza jim je že potekla -

Daj možnost vrtu,

da zamenja posteljnino,

poležano od megle in snega.

Sončna zavesa naj požgečka 

krmežljave trepalnice travnika,

da bo pomahal

švistu mojega kolesa

pri poganjanju v novo pomlad.

Kar nekaj časa je minilo, odkar sem nazadnje pisala. Ko sem že mislila, da bo letošnja zima minila brez bolezni, sem zbolela. Pravzaprav je najprej Jakob (med šolskimi počitnicami!!), potem Tomaž in kmalu za njim sem obležala še sama - hud laringitis. Bila sem brez glasu več kot teden, kašljala sem tri tedne. In zime še vedno ni konec. Ogledujem si stare fotografije in ne morem verjeti, da sem se lani ob tem času že vozila s kolesom v službo, letos pa še nič :( Pa še novo kolo imam :) Sva pa z Jakobom v okolici hiše opazila novo žival, hermelina. To, da smo se preselili na deželo, je bila ena boljših odločitev, če ne najboljša. Sem veliko bližje naravi, toda v tem trenutku, ko sneži spomladi in me še vedno zebe, tudi daleč od nje. Bom zmogla pogledati  onstran obzorja?

V knjigi Belo jadro je Sergo Bamboren napisal:

"Oblak ne ve,
zakaj se giblje ravno v tej smeri in
s tako hitrostjo,
sledi vzgibu in gre,
kamor ga vleče.
Toda nebo pozna vzroke in
zakone onstran oblakov
in tudi ti jih boš,
ko se boš dvignil dovolj visoko,
da boš videl onstran obzorja."