Napačna ozimnica

Jesen je pozdravila veter,

ko se listje podi za menoj,

v teh temnih jutrih na kolesu

in mi v nosnicah pleše njen vonj.

V toplih barvah življenja

rumene, rdeče in rjave,

ponuja mi svoje drevesne roke

za pretekle dogodke slabe zabave:

"Položi jih v moje šušteče naročje,

njim ni namenjen tvoj čas!

Ozimnica moja je prostor zanje,

naj s sabo jih vzameme, naj izginejo v mraz!"

Še vedno grem zjutraj v vrtec s kolesom. Ob 6.00 zjutraj je kolesarska steza bolj ali manj le moja. In od kakšne lužice. In od jesenskih listov, ki sodelujejo v plesni predstavi z vetrom. Rada imam ta jutra in njihovo samoto. Ne zebe me, misli se zbistrijo in v službo pridem popolnoma budna :)
Nekega jutra sem sprejela povabilo jesenskih listov in v službo prišla še bolj budna in ... lažja.

Paulo Coelho, ALEF
"Da bi se osvobodili spominov, je potreben velik napor. A ko vam bo to uspelo, boste odkrili, da ste veliko sposobnejši, kot ste mislili. Živite v ogromnem telesu, ki se imenuje Svet in vsebuje vse rešitve in vse težave. Namesto, da se vračate v preteklost, poglejte v svojo dušo, svet se ves čas spreminja in vas vleče s seboj."