Navijanje...

Sem sedela v naročju življenja

in skušala prisluhniti

njegovemu šepetanju, razkrivanju skrivnosti,

petju veselja.

Sem sedela v njegovem naročju

in čakala, čakala,

da iztegne roko,

obriše solze, podari spoznanja.

Sem sedla za njegovo mizo

in pričakovala,

da mi odreže pogačo,

položi jo na krožnik,

me prestavi v palačo.

Toda moja ušesa ne slišijo vedno.

Toda moje oči ne gledajo trezno.

Moje roke ne segajo po žlici,

zaman duša hrepeni

po že pečeni potici.

Imam svoje ideje,

imam svoje recepte

in roke, da gnetejo za življenske neveste.

So sestavine še velikokrat neznane,

a življenje je z naročjem vedno tu

in verjamem,

da navija zame!

Elizabeth Gilbert: JEJ, MOLI, LJUBI

"Seveda, Bog že ve, kaj potrebujem. Vprašanje je, ali to vem jaz? Vreči se pred božje noge v nemočnem obupu je vse lepo in prav, a na koncu je veliko bolj verjetno, da boš iz svoje izkušnje dobil več, če na koncu sam ukrepaš."

Všeč mi je bila ta knjiga. Zelo všeč ....